Vrstica Davek iz dobička predstavlja obračunani davek za posamezno leto (izračunana davčna obveznost za obdobje), vrstica Odloženi davki pa predstavlja znesek davka, ki ga bodo podjetja poračunala v naslednjih davčnih obračunih, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji. Kadar je pred zneskom negativen predznak, so to po vsebini davčni prihodki, ki pa žal ne predstavljajo terjatev do FURS, pač pa le pravico do zmanjševanja davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih.
Nominalna davčna stopnja in dejanska (efektivna) davčna stopnja
Sedanja vlada tako kot številne prejšnje želi uvesti spremembe na področju obdavčevanja podjetniških dobičkov. V tem prispevku bomo osebne davke podjetnikov, torej dohodnino od dividend, pustili ob strani. Nekatere izvoljene glasnike ljudstva moti že sam davek od dohodkov pravnih oseb, ali bolje rečeno, razkorak med tem, kar bi podjetja morala plačevati ob 19-odstotni davčni stopnji, in tistim, kar dejansko plačajo.
Nominalna davčna stopnja v Sloveniji je v letu 2012 znašala 18 odstotkov in nato vse do leta 2017 17 odstotkov. V letu 2017 pa so podjetja obračunavala davčno obveznost po 19-odstotni stopnji. Dejanska (efektivna) davčna stopnja za podjetja v Sloveniji se je v zadnjih letih gibala okrog 12 odstotkov. Vzrok je v davčni zakonodaji.
Računovodski dobički so le izhodišče za določitev obdavčljivih dobičkov (davčne osnove). V ZDDPO-2 so številne določbe, ki urejajo obravnavo prihodkov in odhodkov za davčne namene. Tako prihaja do zmanjševanja obeh kategorij v davčnem obračunu ali pa do povečevanja. Bistveno večji vpliv na višino davka od dohodkov pravnih oseb kot prilagoditve prihodkov in odhodkov za davčne namene imajo različne davčne olajšave in pa pravica do pokrivanja davčnih izgub iz prejšnjih obdobij.
Te prilagoditve obdavčljivih dobičkov poznajo praktično vse države. Glede olajšav in možnosti pokrivanja izgube, katerih davčna pravila za obdobje, zajeto v gornji preglednici, bomo v nadaljevanju opisali, smo imeli v samostojni državi Sloveniji zelo različne rešitve. Ob tem ne smemo pozabiti tudi, da je bilo nekoč obljubljena in v zakon zapisana stopnja davka od dohodkov v višini 15 odstotkov, ki pa je nismo dosegli. Zato se v tem delu lahko strinjamo s podjetniki, ki izjavljajo, da si želijo stabilno okolje za poslovanje in ne neprestanega spreminjanja davčne zakonodaje.
V nadaljevanju na kratko predstavljamo vse tri postavke davčnega obračuna z največjim vplivom na davčno osnovo:
· Davčna izguba (36. člen ZDDPO-2) je kategorija, s katero zavezanci zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih, torej ni nobenih časovnih omejitev. Od leta 2013 zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo v posameznem davčnem obdobju največ v višini 50 odstotkov obdavčljivih dobičkov pred uveljavljanjem olajšav. Če te omejitve ne bi bilo, bi bila efektivna davčna stopnja še nižja, saj podjetja še vedno niso uspela pokriti vseh izgub, nastalih v času gospodarske krize.
· Olajšave za investiranje (55.a člen ZDDPO-2)so bile v zakon uvedene z letom 2012. Od 1. januarja 2012 lahkozavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Zavezanci lahko za neizkoriščeni del olajšave zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.
· Olajšave za investicije za raziskave in razvoj (55. člen ZDDPO-2)so bile mogoče že v prvi verziji zakona in so do svoje trenutne verzije, ki velja od 1. januarja 2012, doživele nešteto sprememb. Zavezanci lahko sedaj znižajo davčno osnovo v višini 100 odstotkov zneska vlaganj v davčnem obdobju. Zavezanci lahko za neizkoriščeni del davčne olajšave v davčnem obdobju zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih.
Zaradi zgoraj navedenih prilagoditev in seveda še številnih drugih prilagoditev lahko podjetja z dobički ne plačajo nič davka. Po podatkih FURS navedene tri kategorije skupaj v zadnjih dveh letih znižujejo davčno osnovo za 30 odstotkov.
Prikaz davkov treh slovenskih podjetij
Podjetja Akrapovič, d.d., Krka, d.d., in Petrol, d.d., sobila v zadnjih mesecih vključena v medijske razprave o tem, zakaj slovenska uspešna podjetja ne plačujejo davkov. V e-gradivih Izobraževalne hiše Cilj so že vrsto let zastopana kot primeri slovenskih podjetij, na katerih lahko predstavimo tisto, kar je bilo razloženo v teoretičnem delu in na namišljenih zgledih. Zato tudi v tem prispevku za konec vključujemo ta tri podjetja. Razlogi za izbor teh treh podjetij so v njihovih različnih dejavnostih, lastniški strukturi, načinu financiranja in ne nazadnje v različni efektivni davčni stopnji.
Računovodski standardi zahtevajo obsežna razkritja o davkih. Zato pri vsakem od podjetij v letnem poročilu za obravnavano leto najdemo pojasnilo v obliki preglednice, ki pojasnjuje vzroke za povečanje ali zmanjšanje davčne osnove. V teh preglednicah je najprej naveden davek, izračunan po nominalni davčni stopnji, ki predstavlja znesek davka ob uporabi nominalne davčne stopnje in računovodskega dobička. Toliko bi torej podjetja teoretično morala plačati davka, če bi računovodski dobiček predstavljal davčno osnovo.
