Tudi v letih, ko ne razsaja koronavirus, se zaposleni v računovodstvih srečujejo s simptomi, ki so značilni za ta virus. So utrujeni, imajo vročico (ne vročine), soočajo se s pomanjkanjem zraka in se prostovoljno odpovejo socialnem življenju, ki ga zamenjajo za karanteno v svojih pisarnah. Poleg skrbi za lastno počutje pa bi se morali računovodje in poslovodstva vprašati, kako pojav in širitev koronavirusa vplivata na računovodsko poročanje za leto 2019.
Koronavirus in dogodki po datumu bilance
V marcu 2020 vemo o koronavirusu in o njegovih vplivih na gospodarstvo bistveno več, kot smo vedeli 31. 12. 2019, ki predstavlja datum zaključka poslovnega leta za večino podjetij v Sloveniji. V začetku smo na koronavirus gledali kot na pojav, ki je omejen na Kitajsko. Zdaj je že jasno, da temu ni tako. Skoraj ni podjetja, ki ne bi bilo izpostavljeno specifičnim tveganjem (koristim) v povezavi s koronavirusom. Obstajajo pa tudi ocene oziroma napovedi o vplivu koronavirusa na globalno gospodarsko rast.
OECD je te dni zaradi širjenja koronavirusa znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti s prejšnjih 2,9 odstotka na 2,4. Če bo izbruh trajal dlje časa, kot je trenutno pričakovano, bi se rast lahko upočasnila na 1,5 odstotka, Japonska in območje z evrom pa bi lahko zdrsnila v recesijo. Kako opisane okoliščine vključiti v letno poročilo 2019?
Presojo o vplivih dogodkov po datumu bilance stanja morajo narediti tako podjetja, ki uporabljajo zbirko Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), kot uporabniki Slovenskih računovodskih standardov (SRS). V zbirki MSRP pravila o poročanju teh dogodkov vsebuje MRS 10 – Dogodki po datumu bilance, v zbirki SRS pa vsebinsko enake določbe vsebuje SRS 20 – Bilanca stanja za zunanje poročanje. V okvirčku lahko najdete celoten člen 20.14, v katerem smo podčrtali del, ki govori o nepopravljalnih dogodkih – o dogodkih, ki ne zahtevajo preračuna gospodarskih kategorij v bilanci stanja na 31. 12. 2019.
SRS 20.14 - Bilanca stanja
Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, ki na dan bilance stanja vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) ali kažejo, da predpostavka o časovni neomejenosti delovanja v zvezi s celotno organizacijo ali z njenim delom ne drži. Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja ne preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, ki na dan bilance stanja ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov), se pa razkrijejo, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov bilance stanja izdelati ustrezne ocene in sprejeti pravilne odločitve. Pri tem je treba zagotoviti informacije o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni mogoča.
Na zaključni dan v letu 2019 so bili poznani le redki primeri okužbe z virusom, prav tako ni bilo dokazov o načinu prenosa tega virusa. To so torej okoliščine, ki so obstajale na ta dan. Poznejše širjenje virusa in pa opredelitev, da gre za nov koronavirus, ne daje dodatnih dokazov o okoliščinah, ki so obstajale 31. 12. 2019. Zato so ti poznejši dogodki v okviru računovodskih pravil opredeljeni kot nepopravljalni dogodki.
Da ponazorimo kar s konkretnimi primeri. Ne upoštevajo se pričakovane izgube pri finančnih instrumentih, npr. padec cene delnic, ne upošteva se padec cene nafte. O tem več v dveh člankih v slovenskem jeziku, ki nazorno prikazujeta, kaj se v poslovnem svetu zgodi v enem mesecu. Prvi članek je bil objavljen konec januarja 2020:
Korona virus je prizadel vrednost delnic in cene surove nafte
in drugi konec februarja:
Virus zasejal paniko tudi na borzah, zlato v evrih rekordno visoko
Pojasnila v letnem poročilu
Po našem mnenju pojav koronavirusa ni popravljalni dogodek, zaradi katerega bi bilo treba preračunati postavke v računovodskih izkazih. Njegov vpliv se samo razkrije v letnem poročilu, če je vpliv na podjetje pomemben, sicer se ne omenja.
Podjetja so pred velikim izzivom, kako prikazati vpliv koronavirusa na prihodnje poslovanje, ko pa se dnevno pojavljajo nove informacije. Še posebej to velja za javna podjetja, ki morajo svojim investitorjem poslati jasno sporočilo, kako bo to vplivalo na prihodke podjetja, oskrbovalne verige, likvidnost in zmožnost izpolnjevanja posojilnih zavez in ne nazadnje na dividendno politiko.
Pričakujemo lahko, da bodo nadzorne institucije v Sloveniji tudi naslovile kakšno obvestilo na podjetja, kot to počnejo že v tujini. O tem si več lahko preberete v članku:
Companies Are Grappling With How to Report Coronavirus Risks
Roki poročanja
V Sloveniji so roki za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov nespremenjeni. Za zdaj še nismo zapirali podjetij in šol, kot se to dogaja v nekaterih državah, lahko pa podjetje zaradi nastalih okoliščin ne bi moglo izpolniti zakonsko predpisanih rokov. Nekatera podjetja že imajo težave s pridobivanjem podatkov od povezanih družb in poslovnih partnerjev iz držav, kjer je virus v polnem razmahu.
Kot zanimivost – v letu 2019 je imel FURS težave s svojim »tehničnim virusom« in smo obračun davka od dohodkov lahko oddajali vse do 8. aprila 2019. AJPES pa je odgovoril, da nima zakonske podlage za podaljšanje roka: