Koronavirus spreminja tudi računovodske standarde

Računovodski standardi so pravila stroke, ki urejajo tako način evidentiranja poslovnih dogodkov kot tudi njihovo predstavitev v računovodskih izkazih in v pojasnilih, ki spremljajo izkaze. Zaradi epidemije so bili sprejeti številni izredni ukrepi v obliki državnih pomoči, ki bodo bistveno vplivali na postavke prihodkov v računovodskih izkazih. Hkrati pa se najemniki in najemodajalci dogovarjajo o novih pogojih – praviloma o nižjih najemninah ali začasnem neplačevanju najemnin. To sta dve področji, ki sta zahtevali dopolnitev oziroma spremembo računovodskih standardov.

Državne podpore 

O državnih podporah smo pisali v dveh člankih v decembru 2015 z naslovom Državne podpore (pomoči) – računovodski in DDPO vidik.

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (1. del)

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (2. del)

Vsebina obeh omenjenih člankov je še vedno relevantna, saj z vidika računovodske obravnave državnih podpor ni prišlo do vsebinskih sprememb. Priporočamo, da si ju preberete.

Še vedno obstaja razlika med zbirkama SRS in MSRP glede predstavitve državnih podpor, o čemer pišemo v prej omenjenih člankih. V skladu z zbirko SRS državna podpora pri prejemniku vedno pomeni prihodek, nikoli se ne zmanjšujejo stroški. To velja tudi, ko podjetja prejemajo državno podporo kot oprostitev plačila obveznosti, ki so povzročile nastanek določenih stroškov. 

Zbirka SRS je po napotkih za uporabo skromnejša in zato je zaradi pomembnosti teme strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 10. aprila 2020 sprejel Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15: Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19. Vsebinsko to pojasnilo ne predstavlja nobene novosti, pač pa le izrecno opozori na dejstvo, da je treba državne pomoči obravnavati kot poslovni prihodek in da bo treba v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti znesek in opisati tudi njihovo naravo. To velja za obdobja poročanja, ki se zaključijo po 13. marcu 2020. Pojasnilo si lahko ogledate na tej povezavi.

Podjetja bodo deležna različnih oblik državnih podpor: odpusta plačila socialnih prispevkov, povračila nadomestila plač za čakanje na delo in morda tudi nižjih obrestnih mer pri posojilih. Nekatere med njimi so tudi pogojne in jih bo morda treba vrniti. Kadar je državno podporo treba vrniti (v celoti ali le delno) zaradi neizpolnjevanja pogojev, je treba vračilo obračunati kot popravek računovodske ocene (glej 5. točka Okvira v SRS oziroma MRS 8) – torej z učinkom v tekočem obdobju in v prihodnjih obdobjih. Tak primer so povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in nezmožnosti dela zaradi višje sile. 

Po trenutnih zakonskih podlagah so do njih upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019. Kako to pomoč obravnavati med letom, se bo vsako podjetje odločilo samo. Vsekakor bo v treba v medletnih poročilih, ki jih zahtevajo banke pa tudi lastniki, zneske prejetih podpor predstaviti posebej. Ob zaključku poslovnega leta 2020 pa bo višina prihodkov, ki je kriterij za to državno podporo, že znana. V primeru, da bo treba prejeto podporo vrniti, bo na bilančni dan prejeti znesek predstavljal obveznost, sicer pa prihodek.

Najemi 

Pravni vidik najemnih pogodb je v zadnjih tednih kar pogosto obravnavana tema. Različni avtorji (pravniki) so pisali o tem, kdo naj nosi posledice pandemije v primeru najema prostorov, ki jih najemniki ne morejo uporabljati. Članki so nujno branje za vse, ki so v vlogi najemnikov ali najemodajalcev. Avtorji v njih predstavijo pogoje za odpoved najemnega razmerja in možnost razveze zaradi spremenjenih okoliščin ter pri tem opozorijo tudi na rešitve v drugih državah.

Medtem ko je pri pokrivanju stroškov plač podjetjem priskočila na pomoč država, se bo treba glede najemnin dogovoriti z najemodajalcem. Poslovno gledano gre za vprašanje, kdo naj nosi breme pandemije, ko številna podjetja niso mogla poslovati, ker jim je bilo to bodisi prepovedano ali pa niso mogla izpolnjevati predpisanih zaščitnih ukrepov. V nekaterih primerih pa bo prišlo tudi do razveze pogodb, kar pa ni vedno ravno enostavno in za najemnika praviloma tudi ne brez stroškov.

Podjetja morajo ukrepati hitro. Tudi najemodajalci se zavedajo, v kakšni situaciji so se znašli najemniki, in tako so nekateri že sami ponudili različne možnosti za blažitev likvidnostnih težav najemnikov. Ena od možnosti je odložitev plačila najemnin in taka pogodba z ekonomskega vidika ni spremenjena, saj skupni znesek najemnin ostane enak. V nekaterih primerih bodo sklenjeni dogovori o nižjih najemninah ali popolnem odpustu plačila najemnin za določeno obdobje, ki se pozneje ne poračunajo. V takih primeri pa govorimo o ekonomsko spremenjeni najemni pogodbi, ki jo je treba tudi ustrezno računovodsko obravnavati. 

V skladu s SRS in MSRP sprememba zneska najemnine ustreza definiciji spremembe najema, razen če je ta predvidena že v osnovni pogodbi. Obračunavanje sprememb najemov pa je po obstoječih pravilih računovodskih standardov kompleksno. Praviloma to pomeni, da bi moral najemnik ponovno preračunati pravico do uporabe sredstev na podlagi spremenjene obveznosti iz najemov z uporabo trenutno veljavne diskontne stopnje. Kaj to pomeni za velike trgovske verige, ki imajo več sto pogodb, si lahko predstavljamo.

Zato je Odbor za mednarodne računovodske standarde (Odbor) dal v javno razpravo predlog sprememb MSRP 16 – Najemi. Izjemoma bo rok za razpravo samo 14 dni – izteče se 8. maja 2020. Predlagane spremembe bodo objavljene konec maja 2020 in se bodo uporabljale za obdobja poročanja, ki se začenjajo po 1. juniju 2020. Vendar pa je mogoča zgodnejša uporaba. V takih primerih se preračunajo zadržani dobički v obdobju prve uporabe. In kaj predlaga Odbor? 

Uporabnikom bo dana izbirna možnost, da se spremembe najemnih pogodb, ki so posledica COVID 19 v letu 2020, ne obravnavajo kot spremembe najemov. To pomeni, da podjetja lahko nadaljujejo z nespremenjenim računovodenjem najemov – še naprej amortizirajo pravico do uporabe sredstev in prenašajo obresti v obrokih med odhodke obdobje ter hkrati pripoznajo znižanja najemnin v izkazu poslovnega izida kot negativne spremenljive najemnine. 

To izjemo bo mogoče uporabiti le za pogodbe, ki bodo izpolnjevale naslednje tri pogoje:

• znesek nadomestila po spremenjeni pogodbi je enak ali pa nižji od izvirnega nadomestila,

• zmanjšani so zneski obrokov, ki zapadejo v plačilo v letu 2020,

• v pogodbi ni drugih pomembnejših sprememb pogojev najema.

Odbor torej ponuja možnost poenostavitve računovodenja najemnih pogodbe, ki izpolnjujejo pogoje, zapisane v predlogu sprememb. V dokument, ki ga je strokovno osebje predložilo v obravnavo Odboru, je vključena tabela za štiri različne situacije in knjiženje na podlagi poenostavljenih pravil. Za lažje razumevanje smo tabelo prevedli v slovenski jezik.

Zgled - Spremembe najemnin

Na dan 31.3.2020 ima najemnik izkazano obveznost iz najema v višini 2.000 DE. Mesečni obrok za plačilo znaša 100 DE. Zaradi poenostavitve je v vseh zgledih predpostavljeno
(i) da znašajo obresti v posameznem obroku 20 DE; in
(ii) da znižanju za 100 DE v enem izmed mesecev sledi zvišanje obroka za 100 DE, kadar gre samo za odlog plačila.

Analiza računovodske obravnave obveznosti iz najema prikazuje štiri različne okoliščine: pri prvi ni nobenih sprememb pri plačilih obrokov, v ostalih treh so okoliščine spremenjene kot je opisano. Obračun pravice do uporabe sredstev ni vključen, saj ta v vseh zgledih ostaja nespremenjen.

Začetno stanje obveznosti iz najema 31. 3. 2020			2.000
Mesečni obrok			100
Obresti v obroku (predpostavka v vseh enako)			20
Končno stanje obveznosti iz najema 31. 8. 2020			1.520

					NI SPREMEMB		ZNIŽANJE NAJEMNIN  mar - maj 2020: ni plačil		ODLOŽENO PLAČILO  mar - maj: ni plačil  jun - avg: plačilo 200 DE		ZNIŽANJE NAJEMNIN IN ODLOG PLAČILA  mar - maj: ni plačil  jun - avg: plačilo 160 DE
	Knjižba	Opis			Znesek		Znesek		Znesek		Znesek
					V breme	V dobro	V breme	V dobro	V breme	V dobro	V breme	V dobro
	1	Plačilo najemnine (marec - maj 2020)
		Obveznosti iz najema (BS)			300		300		0		120
		Odhodki iz drugih finančnih obveznosti (IPI)			60		60		60		60
		Negativne spremenljive najemnine (IPI)						300				120
		Obveznosti iz najema - obresti (BS)				60		60		60		60
		Denarna sredstva (BS)				300		0		0		0
		Stanje obveznosti na 31. maj 2020				1.760		1.760		2.060		1.940
	2	Plačilo najemnine (junij - avgust 2020)
		Obveznosti iz najema			300		300		600		480
		Odhodki iz drugih finančnih obveznosti			60		60		60		60
		Obveznosti iz najema - obresti				60		60		60		60
		Denarna sredstva				300		300		600		480
		Stanje obveznosti na 31. avgust 2020				1.520		1.520		1.520		1.520

Vir: IASB - Impact of COVID-19

Sprejete spremembe ZDDPO-2 veljajo že za leto 2019

Jesen nas je na davčnem področju bogato obdarila. Računovodska stroka bo skupaj z informatiki prilagajala programske rešitve, da bo delo nemoteno potekalo. Nekatere spremembe veljajo že za poslovno leto 2019. Tokrat smo se odločili, da ne pišemo članka o teh spremembah, temveč vam jih predstavimo v zvočnem zapisu.

Prva sprememba je povezana z najemi (lizingi), natančneje z obračunom amortizacije pravice do uporabe sredstva. Ta sprememba velja že od 1.1.2019. Druga sprememba je povezana z omejitvijo zniževanja davčne osnove, ki sicer velja za davčna obdobja, ki se začnejo 1.1.2020 ali kasneje. Bo pa vplivala na obračun odloženih davkov že v letu 2019.

FURS zavzel stališče o davčni obravnavi pravice do uporabe sredstev pri najemniku

Ta trenutek so najemi zares vroča tema slovenskih računovodskih strokovnjakov. Spoznati vsebino spremenjenih pravil računovodenja najemov, zbrati vse podatke o najemnih pogodbah in nato te podatke v urejeni obliki obdelovati za potrebe obdobnih poročil, vse to zahteva ogromno časa. To pa še ni vse – pomembna je tudi davčna obravnava. Pomembno je, da so davčna pravila pravočasno zapisana v zakone in da FURS ne preseneča s svojimi zapisi.

Davčna obravnava pravice do uporabe sredstev pri najemniku po ZDDPO-2

Spremembe računovodskih standardov ne vplivajo samo na računovodsko poročanje in na računovodski dobiček. Velik vpliv imajo lahko tudi na obdavčljivi dobiček, ki ga Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) poimenuje davčna osnova. Že septembra 2017 smo objavili članek z naslovom Amortizacija bo še povzročala težave, s katerim smo želeli davčno strokovno javnost in pa tudi zakonodajalca opozoriti na »davkoumje«, ki lahko nastane pri obračunu amortizacije pravice do uporabe sredstev iz najemnih pogodb. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da zakonodajalec včasih pozabi spremeniti ZDDPO-2 in ga tako uskladiti s spremenjenimi računovodskimi standardi ali pa računovodske standarde po svoje razlaga.

Tako smo 18 mesecev po objavi zgoraj navedenega članka dočakali tisto, česar smo se bali. Nekateri členi standardov, ki so navedeni v članku, so se 1. januarjem 2019 sicer spremenili, vendar to ne vpliva na vsebino, o kateri danes pišemo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. marca 2019 objavila spremenjen dokument z naslovom Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (Podrobnejši opis), s katerim je zavzela stališče o davčni obravnavi pravice do uporabe sredstev pri najemniku. V točki 5.3 »Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove in druge posebnosti« je bilo pod naslovom »Posebnosti glede določenih vrst odhodkov« dodane kar nekaj vsebine.

V nadaljevanju povzemamo le del navedb, ki so pomembne za zavezance, saj FURS v začetnem delu najprej povzame zahteve spremenjenih računovodskih standardov Najprej navajamo dva dodana odstavka in nato še tretjega, ki je ostal nespremenjen in je pomemben v povezavi s predhodnima odstavkoma:

»V zvezi z opisanimi spremembami računovodskih standardov se amortizacija sredstva, vzetega v najem, torej tudi sredstva, vzetega v poslovni najem, pri najemniku za davčne namene kot odhodek prizna na podlagi določb 33. člena ZDDPO-2.

V 33. členu ZDDPO-2 ni določenih posebnosti za sredstva, vzeta v finančni ali poslovni najem, zato se za ta sredstva uporabljajo najvišje letne amortizacijske stopnje, ki veljajo za ustrezno istovrstno skupino sredstev. Zemljišča se po računovodskih standardih praviloma ne amortizirajo, sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, vzetega v najem, pa se amortizira. Zaradi navedenega se v primeru najema zemljišča za sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, uporablja najvišja letna amortizacijska stopnja za druga vlaganja.

Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan v skladu z zgoraj navedenimi pravili, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja sredstva. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja sredstva se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.«

Zapisanega ne bomo komentirali, saj so to storili že drugi.

Pripombe davčne strokovne javnosti

V Sloveniji se računovodski in davčni strokovnjaki združujejo v organizacijah z različnimi poimenovanji, kot so inštitut, zbornica, sekcija ipd. Pričakovati bi bilo, da bi se le-te odzvale na to stališče. To je danes storila sekcija preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na Ministrstvo za finance je posredovala dokument s pripombami na pojasnilo FURS-a o davčnem obravnavanju pravice do uporabe sredstev. 

Dokument vsebuje tudi predlog za dopolnitev ZDDPO-2, ki je skladen s pričakovanji, ki smo jih imeli zavezanci. Prav gotovo zakonodajalec ni imel namena širiti davčno nepriznanih odhodkov in tega tudi s spremembami zakona ni naredil. Vsekakor lahko pritrdimo predlogu za spremembo 33. člena ZDDPO-2, ki z namenom odprave dvomov in različnih interpretacij (predvsem računovodskih standardov) vsebuje »pojasnjevalno« dopolnitev v obliki dodanega odstavka na koncu 33. člena ZDDPO-2, ki se glasi: 

»Amortizacija pravice do uporabe sredstev v poslovnem najemu se prizna skladno z 12. členom tega zakona v zneskih, kot so obračunani v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke in odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.«

Predlagam, da si preberete celoten dokument. Skoraj vse zapisano bi zapisala tudi avtorica tega članka, če je kolegi ne bi prehiteli.

Pa še pripombe računovodske javnosti

Podjetja v Sloveniji izbirajo med dvema zbirkama računovodskih standardov. Zbirka SRS sledi spremembam v zbirki MSRP. Zakonodajalec bi moral spremljati vsako posebej in morda pri določenih členih ZDDPO-2 celo zapisati različno davčno obravnavo istih gospodarskih kategorij, ki pa zaradi razlik med obema zbirkama računovodskih standardov lahko tudi različno vplivajo na davčno osnovo. V članku, objavljenem septembra 2017, smo opozarjali, da je MSRP 16 – Najemi mogoče uporabljati že v letu 2018, pa se ni nič spremenilo v ZDDPO-2 za to leto. Sicer po našem mnenju tudi ni bilo potrebno, razen morda pojasnjevalni odstavek, kot ga sedaj v marcu 2019 v svojem predlogu navaja sekcija preizkušenih davčnikov.

Sploh pa je vprašljivo, kakšen pravni status imajo dokumenti, objavljeni na spletnih straneh FURS-a. Tudi o tem bi se morala davčna strokovna javnost dokončno izreči in bi morda računovodje ne bili tako razburjeni/prestrašeni. V teh dneh smo kot izvajalci seminarjev o najemih dobili kar nekaj pošte in telefonskih klicev naših udeležencev, ki so bili ogorčeni nad zapisanim v dokumentu FURS-a. 

Ali se odgovorni na ministrstvih sploh zavedajo, koliko ur podjetja porabijo za prebiranje takih dokumentov, potem ko jih po naključju ali morda po sistematičnem iskanju na spletu najdejo. Temu pa sledi iskanje potrditve, da to, kar so prebrali, pravilno razumejo oziroma da to, kar so prebrali, nikakor ne more biti res. Kot smo že zapisali, kar nekaj je strokovnih združenj, ki bi lahko tvorno prispevala, da ne bo prihajalo do objavljanja člankov, kot je tale danes. Le pravo komunikacijo je treba vzpostaviti.

EPILOG

(dodano 8.4.19)

Nekaj dni po objavi tega članka je Ministrstvo poslalo svoj odgovor v katerem je ocenilo, da razprava o tem ni potrebna. Zakaj berite v nadaljevanju, kjer v ležečem tisku objavljamo del odgovora.

V zvezi z navedenim vas obveščamo, da je v tem letu predvidena dopolnitev ZDDPO-2, ki bo naslovila davčno obravnavo amortizacije nove kategorije sredstev, ki se pri poslovnih najemih po novem za računovodske namene izkazujejo kot sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe. Cilj predloga zakona bo približati priznavanje odhodkov za davčne namene v posameznih davčnih obdobjih dejanskim najemninam v tem obdobju ter omogočiti uporabo nove ureditve za nazaj, to je od 1.1.2019 dalje. Glede na navedeno ocenjujemo, da sestanek v tej fazi ni potreben

Upamo, da zapisano drži, saj je bil dokument izdan 1. aprila 2019. Torej, če ne bodo odhodki za davčne namene priznani v skladu s spremenjenimi računovodskimi standardi, bodo vsaj blizu zneskom najemnin. Dokument je dostopen na tej povezavi.

---