Inflacija spreminja merila za določitev velikosti podjetij in skupin

Evropski uniji se obeta pomembna sprememba 3. člena Direktive 2013/34/EU, ki določa pravila za razvrstitev podjetij v velikostne kategorije. Zaradi inflacije Komisija predlaga spremembo finančnih meril za določanje velikosti podjetij, in sicer zvišanje pragov za čiste prihodke od prodaje in vrednost aktive za 25 %. To bo vplivalo na številna podjetja, predvsem tista, ki se nahajajo na meji med kategorijami.

Velikost podjetij in skupin v EU

V kratkem lahko pričakujemo spremembo 3. člena Direktive 2013/34/EU (Direktiva). Ta direktiva postavlja osnovna pravila za razvrstitev podjetij v velikostne kategorije (mikro, majhna, srednja in velika) in posledično obseg računovodskega poročanja, javno objavo in revidiranje.

Za prilagajanje posledicam inflacije Evropska komisija (Komisija) vsakih pet let pregleda in, kadar je to ustrezno, z delegiranim aktom spremeni pragove pri merilih za določanje velikosti podjetij. Komisija je to zadnjič storila v letu 2021 in takrat ugotovila, da spremembe niso potrebne. Takrat inflacija ni bila problem v EU.

V letu 2023 pa Komisija ugotavlja, da so se okoliščine bistveno spremenile. V Predlogu sprememb natančneje obrazloži višino inflacije v EU. Ugotavlja, da je v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 3. 2023 – torej v desetih letih, inflacija kumulativno dosegla 24,3 % v euroobmočju in 27,2 % v 27 državah članicah Evropske unije.

Komisija je mnenja, da je treba obe finančni merili velikosti v Direktivi 2013/34/EU spremeniti za 25 %, da se prilagodijo za učinke inflacije. To pomeni, da se bosta  zvišala prag čistih prihodkov od prodaje in prag vrednost aktive, kriterij števila delavcev ostaja nespremenjen. Kot je razvidno iz spodnje tabele je bila Komisija v Predlogu radodarna do mikro podjetij pri zaokroževanju pragov navzgor.

Velikosti podjetij in skupin po ZGD-1

Za razumevanje tokratnega članka vas opozarjamo na objavo iz leta 2017 z naslovom Strokovna dilema: Velikost podjetja za računovodsko poročanje. Takrat smo predstavili merila za določitev velikosti podjetij ter izpostavili naše nestrinjanje z načinom prehoda med različnimi velikostnimi razredi v Slovenji. Od takrat se ni nič spremenilo.

Glede na predlagane spremembe pragov za določanje velikosti podjetij in skupin bo treba spremeniti 55. člen ZGD-1 v katerega je prenesena relevantna določba iz Direktive. To je pomembno za vsa podjetja, ki bodo v letu 2023 prvič presegala ali nehala presegati pragove za uvrstitev v eno izmed kategorij podjetij navedenih v tem členu. Ponazorimo to kar na primeru podjetja s  podatki za leto 2023 in 2024.

Podjetje je v letu 2023 prvič preseglo še drugi prag za razvrstitev v kategorijo srednjih podjetij. Podatki so naslednji:

• Vrednost aktive 3,1 mio EUR (prag 4 mio EUR ),

• Prihodki iz prodaje 8,1 mio EUR (prag 8 mio EUR)

• Število zaposlenih 60 (prag 60 delavcev).

Podjetje načrtuje v letu 2024 povečanje zaposlenih za 10, in povečanje prihodkov za največ 1 mio EUR. V kolikor bi pragovi v ZGD-1 ostali nespremenjeni bi bilo to podjetje v letu 2024 že drugo leto zapored srednje podjetje. To pa pomeni, da bi bilo v letu 2024 zavezano k reviziji računovodskih izkazov.

Slovenski računovodski standardi 2024 in velikost podjetij

Medtem ko zbirka mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) nikjer ne omenja velikosti podjetja, se slovenski računovodski standardi (SRS) sklicujejo na velikost podjetij pri izbiri nekaterih računovodskih usmeritev. V kratkem lahko pričakujemo SRS 2024, ki še širijo 'odpustke' pri obračunavanju in razkrivanju nekaterih transakcij za mikro in majhna podjetja. Bodite pozorni na to, da standardi dopuščajo in ne zahtevajo takega ravnanja.

Navajamo določbe iz SRS 2024:

• 7. točka Okvira v SRS - Odložene terjatve in odložene obveznosti za davek dopušča, da mikro in majhna podjetja lahko sklenejo, da odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek ne bodo obračunavala.

• SRS 1.61 (Opredmetena osnovna sredstva) dopušča, da mikro in majhna podjetja lahko sklenejo, da poslovnih najemov ne pripoznavajo kot sredstva, ampak pripoznavajo najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode celotno trajanje najema ali na kateri drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.

• V SRS 10.1 (Rezervacije) dopušča, da mikro in majhna podjetja lahko sklenejo, da ne bodo oblikovale in obračunavale rezervacij za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. 

Zgoraj navedene možnosti izbire za mikro in majhna podjetja veljajo večinoma tudi v letu 2023 v skladu s trenutno veljavnimi SRS. Novost je samo širitev upravičenja na majhna podjetja pri odloženih davkih. Do te imajo v letu 2023 pravico le mikro podjetja.  

Zaključek

Podjetja bodo zaradi sprememb SRS in Direktiv ter posledično ZGD-1, v ugodnejšem položaju z vidika računovodskega poročanja, javne objave ter revizije. Spremenjeni pragovi za določanje velikosti podjetij bodo pri tistih podjetjih, ki so na meji med dvema kategorijama – so v letu 2023 prvič izpolnili  pogoje za  uvrstitev v določeno kategorijo, učinkovali že v letu 2024 za ostala podjetja pa kasneje.

*Opozorilo:

V članku se sklicujmo na dokumente, ki so v fazi sprejemanja. Ne pričakujemo sprememb, ki bi vplivale na zapisano. Takoj po objavi spremenjene Direktive in SRS 2024 bomo preverili zapisano in v kolikor bi bilo potrebno ustrezno dopolnili članek.

Povezani članki: Strokovna dilema: Velikost podjetja za računovodsko poročanje

Staranje in delo

Na problematiko 'odsotnosti' z delovnih mest lahko pogledamo z vidika družbe kot celote in z vidika delodajalca. Vzrok je tudi v staranju prebivalstva in poviševanju starostne meje za upokojitev. Tako družba kot delodajalci bomo morali ustvarili nove pogoje za sobivanje generacij in na novo opredelili kdo je pravzaprav star. Knjiga, ki vam jo priporočam v branje je bila izdanana v letu 2007 in dobro napoveduje stanje v katerem že smo. Zanimivo branje v povezavi z dopusti po dalj časa trajajoči bolniški odsotnosti so sodbe slovenskih sodišč. Če ste v vlogi delodajalca jih berite, da se iz njih kaj naučite.

Zarota metuzalemov

Frank Schirrmacher

Mediji in politika stalno opozarjajo na starejše od 65 let, ki so 'problem'. To pa seveda ni res, saj je glede na daljšanje življenjske dobe več generacij starejših in vsak izmed njih ima drugačno mesto v družbi. Predvsem mlajši starejši bi morali biti bolj aktivni. Knjiga Zarota metuzalemov ni le suhoparno nizanje podatkov, temveč je s primeri iz drugih virov analiza naše sedanjosti in napoved prihodnosti. Knjiga je sestavljena iz štirih velikih sklopov: Starajoča se družba, Zarota, Poslanstvo in Prevrednotenje. Bere se kot poziv k akciji, ki jo toliko lažje izvajamo, če smo dobro informirani.

- Povezava do knjige

Nadomestilo in odškodnina za neizrabljen dopust

mag. Marijan Debelak

Avtor prispevka je sodnik na Vrhovnem sodišču republike Slovenije, ki mu je tematika zelo blizu. V njem analizira odločitvi v dveh delovnih sporih, ki sta se nanašala na problematiko izrabe letnega dopusta. To sta sodbi VIII Ips 83/2019 in VIII Ips 42/2019. Jedro težave pri obeh sodbah je trajanje obdobja za prenos pravice do letnega dopusta. Pri bolniških odsotnostih, ki trajajo več let in delavci objektivno niso imeli možnosti izkoristiti dopusta imajo delodajalci kar nekaj obveznosti (stroškov).

- Revija Delavci in delodajalci

Ali veste, koliko ur dejansko delamo? Razkrivamo stroške delovnih ur.

Uvod

Vsebina tega prispevka je namenjena vsem, ki dobivajo plačilo za svoje delo in vsem tistim, ki te plače izplačujejo. Stopili bomo v čevlje delodajalcev in za pet delovnih mest izračunali kje se 'izgubijo' delovne ure in koliko znašajo stroški dela za uro, ko je delavec na razpolago za delo. To je ura, ki jo delodajalec teoretično lahko zaračuna kupcem.

Kako izračunati ceno dela

Potrošniki se pogosto zgrozimo, ko vidimo cene za storitve, saj ne moremo razumeti, zakaj so tako visoke. Ko sem prišla z dopusta me je čakalo razbito zadnje steklo na avtomobilu, ena žarnica ni več svetila in avtomobil je bil potreben zunanjega in notranjega čiščenja. Nikjer ni bilo težav s ceniki, povsod sem lahko prebrala, koliko stane storitev. Menjava žarnice, ki jo opravi serviser je ocenjena na 57 EUR za uro dela (zaračunane so bile seveda minute), menjava stekla 42 EUR. Pri obeh cenah je treba prišteti še DDV in to je končna cena za potrošnika. Čiščenje vozila 40 EUR pa je končna cena, kar pomeni, da je prihodek avtopralnice manjši.

Kako so vsi ponudniki prišli do zapisanih cen? Prav gotovo na podlagi lastne cene, ki poleg stroškov dela, vključuje še znesek potreben za pokritje vseh ostalih stroškov poslovanja.

Mi se bomo v nadaljevanju ukvarjali le z izračunom stroškov dela – plač in povračil, in sicer po naslednjih štirih korakih:

1. Izračun razpoložljivih ur za delo.

2. Izračun letnega stroška plače in povračil.

3. Preračun letnih stroškov plače in povračil na razpoložljivo uro.

4. Ocenitev možnih zaračunljivih ur.

Izračune v nadaljevanju lahko preverite s tabelo, ki vam je na voljo na tej povezavi.

Korak 1: Izračun števila ur razpoložljivih za delo

Vsake toliko je v medijih objavljen podatek o tem, koliko delamo v državah EU in Slovenci smo na vrhu lestvice. Ta seznam je treba jemati z rezervo, saj so v izračun povprečja vključeni tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom, pa tudi odmori za malico v večini držav niso vključeni v delovni čas. Torej statistični podatek, ki ga lahko uporabljamo na različne načine. Za izračun v nadaljevanju so pomembne zakonsko zagotovljene pravice delavcev v Sloveniji in statistični podatek o povprečni bolniški odsotnosti.

Delavec dobi plačilo za delovne dneve. V delovne dneve so v letu 2023 vključeni delovniki (248 dni) in prazniki (12 dni), skupaj 260 delovnih dni. V izračunu izhajamo iz 40-urnega delovnega tedna, ki vključuje tudi plačan 30-minutni odmor, saj tak delovni čas še vedno velja za večino zaposlenih v Sloveniji.

Za posamezno leto moramo najprej izračunati delovne dneve in na njihovi podlagi letni fond ur, kot pogovorno poimenujemo delovne ure. Izračunamo jih kot zmnožek števila delovnih dni in dolžine delovnika. V naših izračunih smo uporabili 8-urni delovni dan, kar za leto 2023 znaša 2.080 ur (260 dni x 8 ur = 2.080 ur) in po posameznih letih le malenkostno odstopa. Vendar pa tako izračunano število ur prestavlja zgolj informacijo o tem za koliko ur bo delavec prejel plačilo.

Delodajalca zanima koliko ur bo delavec razpoložljiv za delo. Teh ur je veliko manj, saj mu pripadajo različne pravice do 'odsotnosti', ki so odvisne tudi od osebnih okoliščin, zato smo v izračunu upoštevali nekatere ocene. Pri odmoru za malico smo upoštevali dneve, ko je delavec razpoložljiv za delo. Torej tudi odmor za malico je v našem izračunu odsotnost, čeprav je delavec prisoten na delovnem mestu.

Pri izračunu smo upoštevali naslednje odsotnosti:

• 96 ur za 12 praznikov (12 dni x 8 ur = 96 ur),

• 240 ur za odsotnost zaradi dopusta (30 dni x 8 ur = 240 ur),

• 80 ur zaradi bolniške odsotnosti (10 dni x 8 ur = 80 ur) , ki bremeni delodajalca

• 8 - 120 ur za dodatno (obvezno) izobraževanje, spremljanje novosti, udeležbe na konferencah – odvisno od delovnega mesta,

• v povprečju 110 ur za odmor za malico (0,5 ure za vsak razpoložljivi dan za delo).

Če se vam podatek o bolniški odsotnosti zdi pretiran, si oglejte statistične podatke na spletni strani NIJZ, kjer navajajo, da so bili zaposleni zaradi bolniške odsotni 21,6 koledarskih dni.

Spodnja tabela prikazuje pet različnih delovnih mest in nazorno pokaže, da je od 2.080 delovnih ur delavec razpoložljiv za delo največ 1.550 ur.

Vsi izračuni v tem blogu so vključeni EXCEL tabelo, ki si jo lahko prenesete. Priporočamo, da si naredite preračun za vaš primer s svojimi podatki. Med vhodnimi podatki je tudi dodaten dopust in tako boste lahko videli, kako ta podatek vpliva na končno ceno dela.

Izračun nam pokaže, da zaposleni vsaj 25 % delovnih ur niso razpoložljivi za delo.

Korak 2: Izračun letnih stroškov plač in povračil

V okviru zbirke Slovenskih računovodskih standardov (SRS) je SRS 13 - Stroški dela in stroški povračil tisti, ki ureja to področje. SRS 13 najprej opredeljuje izraz zaslužki zaposlenih. To so tista plačila, ki pripadajo zaposlenim med njihovim službovanjem, ali po koncu njihovega službovanja. Med njihovim službovanjem so to plače, nadomestila plač in sorodne postavke, pa tudi deleži v dobičku, po koncu njihovega službovanja pa v glavnem odpravnine in morebitna druga plačila, ki izvirajo iz prvotne zaposlitve.

Stroški povračil zaposlenim so stroški povračil v zvezi z delom. Lahko imajo naravo stroškov plač ali pa naravo stroškov storitev. V tem standardu se obravnavajo le povračila stroškov, ki se obravnavajo kot strošek dela, na primer stroški za prevoz na delo ter stroški zagotovitve prehrane med delom.

Pri izračunu stroškov zaposlenih bomo izhajali iz nacionalne zakonodaje in zaslužkov zaposlenih, kot jih definirajo računovodski standardi. Ocena stroškov dela za razpoložljivo uro je nujen pogoj, da se lahko opredelimo do prodajne cene. V tem prispevku se ne bomo ukvarjali z ostalimi stroški, ki nastajajo v povezavi z delovnim mestom. S prodajno ceno je seveda treba pokriti tudi te. Primera pomembnejših stroškov sta amortizacija stavb in opreme ter stroški obveznih in dodatnih izobraževanj zaposlenih, ki so lahko v nekaterih dejavnostih zelo visoki. O tem koliko stane dan izobraževanja smo že pisali, le da so se zneski sedaj znatno višji.

V tabeli prikazujemo stroške dela z vidika delodajalca za pet delovnih mest, zato so plače upoštevane v bruto zneskih povečane za dajatve delodajalca. Pri izračunu smo za stroške regresa za letni dopust, povračilo za prehrano in povračilo prevoza na delo, upoštevali zneske višine davčno priznanih stroškov (ponekod malo zaokrožene).

Korak 3: Preračun letnih stroškov plače na uro razpoložljivo za delo

Sedaj, ko imamo podatke o stroških in o številu ur, ko je delavec na razpolago za delo, lahko izračunamo strošek dela na uro. V spodnji tabeli je prikazan izračun še za primer, ko bi imel delavec dopust v dolžini 45 dni namesto 30 dni, kot smo prikazali v predhodnih izračunih. Letni strošek dela se le malenkostno spremeni, vendar pa je število ur razpoložljivih za delo kar precej nižje.

Kot je razvidno iz tabele je za delodajalca najnižji strošek za razpoložljivo uro blizu 14 EUR. Tudi, če bi znižali znesek regresa in povračil za prehrano na najnižjo raven se strošek ne zniža pod 13 EUR. Vendar moramo razmišljati še naprej. Pomembno je koliko ur lahko zaračunamo.

Korak 4: Ocena zaračunljivih ur

Ko nam uspe izračunati kolikor ur je delavec razpoložljiv za delo moramo razmisliti, koliko od teh ur delavec dejansko opravlja delo (zaračunljive ure). Zelo težko najdemo podjetje v katerem bi zaposleni lahko zaračunali vse svoje ure razpoložljivosti. Dober primer je frizerski salon. Ob še tako dobrem sistemu naročanja ostanejo določeni termini nezapolnjeni, delavec pa dobi plačilo tudi za čas, ko bere revijo. Poleg tega obstajajo še biološke potrebe zaposlenih, ki tudi zahtevajo svoj čas.

Za uspešnost podjetja je ključen prihodkovni del. Prihodki se ustvarjajo samo v zaračunljivih urah. Vsak podjetnik mora oceniti kolikšen je odstotek razpoložljivih ur, ki jih uspe zaračunati. V teh dneh veliko beremo o dolžini dopustov v javnem sektorju, zato smo dodali v spodnjo tabelo še izračun za primer, ko ima delavec 45 dni dopusta. Njegova 'urna postavka' se bistveno poveča.

Zaključek

Delavci vedno razmišljajo o neto plači, ko dokazujejo, kako slabo so plačani za svoj delo. Za delodajalca so stroški dela več kot le bruto plača zaposlenih. Vključujejo tudi povračila, ki jih delodajalci zagotavljajo zaposlenim, kot so regres, malica in prevoz na delo. Vključujejo tudi enkratna plačila kot je nagrada za poslovno uspešnost. Vse to je treba upoštevati v izračunih. Ključnega pomena pa je število ur, ki jih lahko zaračunamo.

Naj za zaključek dodam podatke iz moje prakse. Možne zaračunljive ure za pooblaščenega revizorja, vodje revizijske skupine znašajo približno 50 % delovnih ur, kar pomeni v povprečju 1.050 ur letno. Vse ostalo se 'izgubi' v odsotnostih, izobraževanjih in številnih notranjih in zunanjih postopkih za sprejem poslov in nadzoru kvalitete dela ter seveda usposabljanja sebe in mlajših sodelavcev. Koliko naj torej stane ura revizorja?

Digitalni možgani

Poslanstvo našega podjetja je poučevanje (dolgočasnih) teoretičnih podlag za praktično delo računovodskih strokovnjakov. S pomočjo nevrološkega razumevanja razvoja možganov lahko 'učitelji' obogatimo svojo pedagoško prakso, zato je stalno spremljanje novih odkritij in njihov prenos v poučevanje nujno. Ko smo prebrali prvo knjigo z naslovom Digitalna demenca je bilo povsem naravno da vzamemo v roko še drugo knjigo, ki jo je napisal Dr. Manfred Spitzer, eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov in avtor več knjižnih uspešnic z naslovom Epidemija pametnih telefonov.

Ugotovitve in napotki, ki jih ti dve knjigi prinašata v naša življenja so neprecenljivi. V počitniškem obdobju jih lahko takoj uresničimo. Izkoristite poletni čas za pristne stike z živimi ljudmi, ne z 'živimi' stvarmi, kot sta računalnik in telefon. Avtor takoj na začetku prve knjige zapiše: Pustite križanke in sudoku. Ukvarjajte se s svojimi vnuki.

Digitalna demenca

Manfred Spitzer

Knjiga se ukvarja s problematiko, povezano s sodobno tehnologijo in njenim vplivom na našo pamet, spomin ter način razmišljanja. Avtor knjige raziskuje, kako nenehna izpostavljenost internetu, družbenim omrežjem in digitalnim napravam vpliva na našo sposobnost koncentracije, razumevanje in kritično razmišljanje. Digitalna demenca je pomembno branje za vse, ki se želijo bolje razumeti vpliv sodobne tehnologije na naše možgane in poiskati načine za ohranjanje mentalne jasnosti v digitalni dobi.

- Povezava do knjige

Epidemija pametnih telefonov

Manfred Spitzer

Epidemija pametnih telefonov je knjiga, ki se ukvarja z aktualno temo odvisnosti od pametnih telefonov in vplivom te odvisnosti na naše življenje. Avtor knjige se poglobi v mehanizme, ki nas zasvojijo s telefoni, in raziskuje, kako ta odvisnost vpliva na naše medosebne odnose, produktivnost, mentalno zdravje in celo fizično blagostanje. Po njegovem mnenju je najslabše, kar lahko počneš, ko si zdolgočasen, ubijanje časa z gledanjem nesmiselnih vsebin na pametnem telefonu. Pogovoru z avtorjem lahko prisluhnete na tej povezavi.

- Povezava do knjige

Spremembe SRS v letu 2024

Spremembe

Pred nami so težko pričakovane poletne počitnice. Zdaj si že lahko pošteno oddahnemo, saj očitno večjih napovedanih davčnih reform ni pričakovati. So pa pred nami spremembe na področju računovodenja. Od 19. junija 2023 je odprta javna razprava o spremembah in dopolnitvah Slovenskih računovodskih standardov (SRS), ki naj bi stopile v veljavo 1. januarja 2024. 

Zakaj se SRS spreminjajo

Vzroke za spremembo Slovenskih računovodskih standardov (SRS) najdemo v zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 54. členu postavlja splošna pravila o računovodenju. Ta člen zahteva, da SRS ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Poleg tega morajo SRS povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU in v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, sprejetimi v EU (MSRP v EU).

Če pogledamo seznam sprejetih MSRP v EU od 1.1.2016, kar je datum začetka uporabe zbirke SRS 2016, lahko vidimo, da je bilo kar nekaj sprememb (EFRAG Status report), ki pa jih nismo v celoti prenesli v zbirko SRS. V času nastanka tega bloga ima zadnja objava datum 22. septembra 2022. V čakalni vrsti za sprejem v EU sta v tem trenutku še dve zadevi.

Katere spremembe je že doživela zbirka SRS 2016

Zbirka SRS 2016 je zaradi spremenjenih MSRP doživela zadnjo spremembo leta 2019. Takrat je bil na podlagi MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci povsem na novo napisan SRS 15 – Prihodki, kar pa ni povzročilo velikih sprememb v praksi. Večjo spremembo je prinesel spremenjeni način računovodenja najemov, ki ga ureja MSRP 16 – Najemi, katerega določbe smo skoraj v celoti prenesli v relevantne standarde zbirke SRS.

Leta 2019 je stopil v veljavo tudi MSRP 9 – Finančni instrumenti, ki pa ga nismo v celoti prenesli v zbirko SRS, razen popravka SRS 3.30, ki obravnava računovodsko evidentiranje "dobičkov" ob odpravi pripoznanja kapitalskih finančnih instrumentov. Ta člen je v slovenski računovodski praksi pogosto spregledan.

Kje prebrati predlagane spremembe SRS 2024

Dokument za javno razpravo je objavljen na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Javna razprava mora potekati 3 mesece in se zaključi 19. septembra 2023. Naj vas ne preseneti obsežnost tega dokumenta (197 strani). Ni razloga za preplah, saj sprememb ni tako veliko in tudi niso takšne narave, da bi zamajale temeljna pravila računovodenja, jih je pa dobro spoznati.

Razlog za tako obsežen dokument je način podajanja sprememb. V dokumentu so objavljeni vsi standardi, ki se spreminjajo, in v sledljivem načinu (track changes) zapisane spremembe. Na koncu vsakega standarda je dodana še obrazložitev sprememb. Omenili smo, da v zbirko SRS v letu 2019 nismo prenesli vseh določb MSRP 9, zato je povsem pričakovano, da je del javne razprave tudi na novo napisan SRS 3 (2024) – Finančne naložbe.

Poleg komentarjev na objavljene predloge sprememb lahko strokovna javnost posreduje tudi morebitne potrebne spremembe v ostalih standardih. Pripombe, predloge in dopolnitve SRS je treba posredovati na info@si-revizija.si do 19. septembra 2023.

Kje slišati spremembe SRS 2024

Kot računovodski strokovnjaki se moramo redno seznanjati z aktualnimi spremembami tako SRS kot MSRP, saj tudi slednje spremembe slej ko prej najdejo pot v nacionalne standarde. Ker smo začeli z dopusti, pa še končajmo z njimi. Še pred "glavnimi dopustniškimi tedni", natančneje v četrtek, 13. julija, vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnem spletnem seminarju, kjer bomo pokomentirali predlog sprememb. Tako boste v času poletnih počitnic lahko razmišljali, kako bodo predvidene spremembe vplivale na vaše izkaze.

Izračun povprečne plače – v podjetju in državi

Povprečna plača

Povprečna plača v Sloveniji je podatek, ki vpliva na vse državljane. Uskladitev pokojnin je odvisna od naraščanja plač. Zaposleni svoje plače primerjajo s povprečno plačo v državi in izražajo svoje nezadovoljstvo. Bralci letnih poročil iščejo podatke o povprečni plači v podjetju. Kako do teh podatkov povemo v nadaljevanju.

Ali je povprečna plača v RS res povprečna plača?

O tem kako izračunavamo povprečno plačo na nivoju države, in kako pomemben je ta znesek, sem pisala že pred desetimi leti. Zneski so se od takrat bistveno spremenili. Eden od vzrokov je tudi dejstvo, da se je zelo povečalo število samostojnih podjetnikov, katerih 'plače' niso upoštevane v izračunu povprečne plače v državi.

Z njihovo vključitvijo bi podatki o strukturni statistiki plač - povprečne letne plače zaposlenih oseb, preračunane na mesec, po izbranih geografskih in socialno-demografskih značilnostih (spol, starost, izobrazba, poklic, dejavnost, sektor), izgledale kar precej drugače. Ključne statistike so: podatki o višini povprečne mesečne plače, mediana plače in razmerje med povprečno plačo žensk in plačo moških.

V statistične izračune za leto 2021 je bilo vključenih 597.011 zaposlenih oseb. Zanimiv statističen podatek je trenutno 982.000 delovno aktivnih oseb med katere je vključen vsak, ki opravi vsaj eno uro plačanega dela na mesec. Pogoje za vključitev v posamezne statistike si oglejte na spletni strani SURS.

Ali je povprečna plača v podjetju res povprečna plača?

Velikokrat v medijih poročajo, da podjetja v tuji lasti bolje plačujejo zaposlene, kot pa podjetja v domači lasti. To morda v določenih primerih drži, pa vendar lahko iz mojih izkušenj pooblaščene revizorke povem, da je statistika v tem primeru lahko neuporabna zadeva.

Obstajata dva vzroka zakaj statistika ne daje prave slike:

• Zaposlovanje tako imenovanih 'agencijskih delavcev'. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delo agencij navaja kot “dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku”. Določba 3. odstavka 59. člena ZDR-1, določa, da število napotenih delavcev (agencijski delavci) pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev razen, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. To pravilo pa ne velja za manjše delodajalce. Praviloma gre za (naj)slabše plačane delavce. Agencijski delavci imajo enake pravice kot zaposleni torej stroški njihovega dela niso nič nižji kot za zaposlene ampak se računovodsko obravnavajo kot stroški storitev.

• Plače vodstvenih delavcev so lahko zelo visoke in že nekaj zaposlenih z ekstremno visokimi plačami lahko zviša povprečno plačo v podjetjih.

Zgled izračuna povprečne plače v manjšem podjetju

V nadaljevanju prikazujemo izračun povprečne plače – bruto plača brez prispevkov delodajalca. To je znesek primerljiv z izračunom povprečne plače v državi. Naredili smo dva izračuna. V enem primeru so vsi delavci redno zaposleni, v drugem primeru prihaja na delo 10 agencijskih delavcev. Vse zaposlene smo uvrstili v nekaj plačilnih razredov.

V prvem primeru je v podjetju 50 zaposlenih, od tega jih je 40 v najnižjem plačilnem razredu z bruto plačo le malo nad minimalno plačo. Vodstveni kader predstavljajo 3 osebe, katerih plače so kar visoke.

V drugem primeru je redno zaposlenih samo 40 oseb, 10 zaposlenih pa nadomestijo agencijski delavci, kar predstavlja maksimalno število teh delavcev (40 *25%). Ti nadomeščajo zaposlene v najnižjem plačilnem razredu.

		VSI ZAPOSLENI		10 AGENCIJSKIH DELAVCEV
Plačilni  razred	Znesek bruto  plače	Število zaposlenih	Strošek plač bruto	Število zaposlenih	Strošek plač bruto
Razred 1	1.292	30	38.760	20	25.840
Razred 2	1.723	10	17.227	10	17.227
Razred 3	2.153	5	10.767	5	10.767
Razred 4	2.584	1	2.584	1	2.584
Razred 5	3.445	1	3.445	1	3.445
Vodstvo 1	5.168	1	5.168	1	5.168
Vodstvo 2	6.891	1	6.891	1	6.891
Vodstvo 3	10.336	1	10.336	1	10.336
SKUPAJ		50	95.177	40	82.257
Povprečna plača za podjetje		50	1.904	40	2.056
Povprečna plača (brez vodstva)		47	1.549	37	1.618

Kot je razvidno iz izračuna se povprečna plača za podjetje kot celoto ob zaposlitvi agencijskih delavcev poveča kar za 153 EUR (2.056 – 1.904), saj je iz izračuna izpadlo deset najslabše plačanih.

Zaključek

Ko boste naslednjič brali letno poročilo katerega izmed revidiranih podjetij bodite pozorni na razkritja. Plačila poslovodstvu so vedno razkrita v letnih poročilih. Stroški agencijskih delavcev pa so tudi praviloma razkriti pri stroških storitev ali pa pri stroških dela. Tako lahko sami izračunate obe povprečni plači: povprečno plačo v podjetju brez vodstva in povprečno plačo v podjetju brez agencijskih delavcev.

Primerjava povprečnih plač v mikro in majhnih podjetjih z drugimi podjetji je nesmiselna. V manjših podjetjih je politika plač povsem drugačna, saj so številni zaposleni tudi družinski člani in zato tudi poslovodstvo nikoli nima zelo visokih plač.

Uspešni podjetniki

Tokrat vas opozarjamo na dve knjigi, katerih vsebina je povezana s podjetništvom. Ponuja se izjemna priložnost prebirati dve slovenski zgodbi o uspehu iz dveh zelo različnih dejavnosti, ki ju je napisala Petra Škarja, tudi sama podjetnica. Obe  knjigi nazorno prikazujeta razvoj podjetniških idej in razmišljanja lastnikov glede lastništva njunih podjetij.

Franc Jager

Petra Škarja

Knjiga govori o zgodbi najuspešnejšega slovenskega trgovca, ustanovitelja in sedaj že bivšega lastnika podjetja JAGROS, d.o.o.. Zanimiva zgodba o vzrokih in načinu prenosa lastništva. Franc Jager je danes uspešen podjetnik na področju gradbeništva.

- Povezava do knjige

Akrobati

Petra Škarja

je živa knjiga, ki je opremljena z barvnimi fotografijami in s QR kodami, ki vodijo do video vsebin. Tako dobite vpogled v življenje uspešnega podjetnika, kot je dr. Jure Knez, ustanovitelj podjetja DEWESoft, d.o.o.

- Povezava do knjige

Če radi berete s svinčnikom v roki in podčrtavate misli, je nakup nujen. Imeli boste kaj podčrtati. Sicer pa si ju izposodite v knjižnici.

Davčna reforma & socialna država

Reforme so stalnica vseh vlad. Trenutna vlada nam napoveduje davčno reformo, ki nam še ni bila predstavljena. To pa ne odvrne političnih strank in medijev od razprave o bodoči davčni reformi. Zato smo za tokratno branje izbrali dva avtorja, ki s svojimi strokovnimi zapisi osvetlita možnosti razvoja na tem področju, ki bi jih morali kot državljani poznati.

Neto reforma in reklama

mag. Ivan Simič

Mag. Ivan Simič že nekaj let objavlja prispevke na svojem blogu in z njimi opozarja na aktualne tematike. Našo pozornost je pritegnil blog, v katerem (ne)komentira napovedane davčne reforme, dokler ne bo znanega kaj več. Kar je edino strokovno sprejemljivo. V nadaljevanju bloga na podlagi svojih bogatih izkušenj - tudi z vodenjem FURS-a, poda poglede na sprejemanje reform.

- Povezava do članka

Ali zniževanje davkov pomeni manj socialne države

mag. Bine Kordež

Avtor v prispevku ugotavlja, da ni enotnega merila za ocenjevanje nivoja socialne države in da  vsakdo lahko izpostavi podatke, ki potrjujejo njegovo tezo.  Kot neko splošno “mero” socialne naravnanosti države bi lahko uporabili predvsem delež ustvarjene dodane vrednosti (BDP) za socialne potrebe. Članek predstavlja zares sistematičen zapis o tem od kje prihajajo 'skupna sredstva državljanov' in za katere namene se porabljajo. Pri tem pa opozori tudi na rešitve v davčnih sistemih drugih držav.

- Povezava do članka